Magična meja, o kateri smo Slovenci spet začeli sanjati

Smo v Aneju Čurinu Prapotniku dobili prvega Slovenca pod desetimi sekundami? FOTO: Jure Banfi.

"Bomo kmalu dočakali prvega Slovenca, ki bo 100 metrov pretekel pod desetimi sekundami?" S tem vprašanjem smo se pozabavali v tokratni sobotni temi, pri iskanju odgovora pa za pomoč prosili tri nekdanje vrhunske slovenske sprinterje, med njimi tudi dva nekdanja rekorderja.

“Naslednje leto lahko tečem pod desetimi sekundami,” je Anej Čurin Prapotnik povedal po novem slovenskem rekordu 10,09, ki ga je pred tremi tedni odtekel v Mariboru.

Po 19 letih je izboljšal najboljšo slovensko znamko v disciplini, ki je za širše množice že desetletja ena najbolj odmevnih v atletiki – moškem sprintu na 100 metrov.

V lovu na naziv najhitrejšega Slovenca v zgodovini je kot prvi slovenski sprinter 100 metrov pretekel pod 10,10 in pogled usmeril proti enemu najbolj opevanih atletskih mejnikov – teku pod desetimi sekundami.

Pred dvema desetletjema se je s tem izzivom spogledoval najboljši slovenski sprinter v zgodovini Matic Osovnikar. Bronasti z evropskega prvenstva leta 2006, ki se je leto pozneje v Osaki kot prvi belopolti atlet po 40 letih uvrstil v veliki finale sprinta na 100 metrov na svetovnih prvenstvih, se je v želji po nadaljnjem napredku preselil v London, kjer je treniral pod vodstvom Linforda Christieja.

Toda tudi trening pod vodstvom enega največjih imen v zgodovini svetovnega sprinta ni bil dovolj. Osovnikar je ostal pri osebnem in do nedavnega tudi slovenskem rekordu 10,13, ki ga je dosegel leta 2007. Pod deset sekund se ni spustil.

Po letih čakanja na novo veliko ime slovenskega sprinta smo ga, vsaj zdi se tako, dočakali v Čurinu Prapotniku. Ta je že pozimi 60 metrov pretekel v času 6,57 in v žep pospravil še dve leti starejši, za stotinko slabši Osovnikarjev rekord, zdaj pa je legendarnemu Škofjeločanu vzel še najbolj čislani sprinterski rekord.

Ptujčan iz leta v leto napreduje že skoraj desetletje. Od leta 2019, ko je kot 16-letnik tekel 11,31, je prav v vsaki sezoni izboljšal osebni rekord. Pri 23 letih, kolikor jih je dopolnil maja, ima še veliko prostora za napredek in razvoj.

“Ima še veliko časa. Verjamem, da mu ob uspelo”

Bo Čurin Prapotnik postal prvi Slovenec, pri katerem se bo ob prihodu v cilj sprinta na 100 metrov na začetku izpisala številka devet?

“Verjamem, da mu bo uspelo. Še je mlad, ima veliko časa za izboljšanje rezultatov, pred njim je svetla prihodnost. Zdi se mi, da se je projekta lotil na pravi način. Upam, da ga bo dejstvo, da ga bo okolica nenehno opominjala na ta mejnik, še dodatno motiviralo. Mene je. Čeprav mi ni uspelo, sem bil zelo motiviran, da mi bo,” pravi Osovnikar, ki je najboljši rezultat na 100 metrov dosegel pri 27 letih.

“Sem velik optimist in verjamem, da bi lahko prišel pod deset sekund. Spremljam ga že od začetka, ko je bil še mlajši mladinec. Njegov razvoj je bil zelo zdrav, napredoval je korak za korakom. Letos je začel kazati določeno sproščenost in drugače pristopa k tekmam. To je v sprintu nekaj, kar prinaša rezultate. S tem, ko je prišel pod 10,10, je naredil velik preskok. Pot do 9,99 je še dolga, ampak sem optimist in verjamem, da mu lahko uspe,” pravi Urban Acman, ki je bil z rezultatom 10,21 šest let slovenski rekorder, danes pa je tretji na večni slovenski lestvici. Osebni rekord je dosegel zelo mlad, star je bil 22 let.

“Temu cilju smo bližje kot kadarkoli prej. Anej je dokazal, da slovenski sprint napreduje in da lahko konkuriramo najboljšim evropskim sprinterjem. Tek pod desetimi sekundami predstavlja izjemen mejnik, ki zahteva popolno usklajenost vseh dejavnikov – od telesne pripravljenosti, tehnike in psihološke stabilnosti do vremenskih razmer in kakovostne konkurence na tekmovanju. Če bo Anej nadaljeval razvoj v takšnem tempu in ostal zdrav, verjamem, da ima realne možnosti postati prvi Slovenec, ki bo premagal to magično mejo,” podobno razmišlja nacionalni trener slovenske štafete 4 x 100 metrov in tudi sam nekoč vrhunski sprinter Boštjan Fridrih. Osebni rekord 10,39 je dosegel pri 23 letih.

Boštjan Fridrih. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Tek pod desetimi sekundami ni več to, kar je bil

V tem kontekstu velja omeniti, da tek pod desetimi sekundami, vsaj v svetovnem merilu, ni več tako redek pojav, kot je bil pred dvema desetletjema. Ta mejnik je v zgodovini prebilo že 232 sprinterjev, a je bilo med njimi le 28 Evropejcev.

Letos, čeprav je sezona šele na polovici, je 100 metrov pod desetimi sekundami preteklo že 44 atletov. Štirje so Evropejci.

“Res je, da je sprint zaradi novih znanj, materialov in treninga močno napredoval, a meja desetih sekund še vedno predstavlja velik mejnik. Tudi na velikih tekmah je treba teči vse hitreje. Resda se atletika izpiše na semaforju, ampak tekmuje se tudi z drugimi. Če bi Anej na letošnjem evropskem prvenstvu ponovil ali še izboljšal svoj letošnji rekord, bi se uvrstil zelo visoko. Če bo nekoč tekel pod desetimi sekundami, pa bo to ne glede na napredek konkurence najverjetneje pomenilo tudi zelo visoko uvrstitev v svetovnem merilu,” pravi Osovnikar, ki je bil leta 2007 s takratnim slovenskim rekordom 35. najhitrejši sprinter na svetu in peti v Evropi. Čurin Prapotnik je trenutno 89. na svetu in deseti v Evropi.

Mimogrede, pred 19 leti, ko je Osovnikar poskrbel za rekordni tek, je pod desetimi sekundami teklo vsega šest sprinterjev. Niti eden ni bil Evropejec. Tistega leta je Jamajčan Asafa Powell odtekel tudi takratni svetovni rekord 9,74, ki ga je že leto pozneje njegov rojak Usain Bolt premaknil na 9,72, leta 2009 pa na še danes nedotaknjenih 9,58.

Število sprinterjev pod desetimi sekundami se že 20 let vseskozi viša, izjemi sta praktično le leti 2020 in 2021, ko je svet ustavil koronavirus.

“Res je, rezultati so drastično napredovali. Vrhunskih dosežkov na 100 metrov je res ogromno, a to nikakor ne pomeni, da rezultat pod desetimi sekundami ne bi bil več izjemen. Še posebej to velja za belopolte sprinterje, ki jih je pod to mejo še vedno zelo malo. Mislim, da je letos pod desetimi sekundami od belopoltih sprinterjev tekel samo en Američan. Vse, kar je pod 10,10, je za belopoltega sprinterja res vrhunski rezultat,” pravi Acman. Z njim se strinja tudi Fridrih.

“Meja desetih sekund je bila in ostaja ena največjih mej v atletiki. Danes je število atletov, ki so sposobni takšnega rezultata, nekoliko večje zaradi napredka v treningu, športni znanosti, opremi in regeneraciji, vendar dosežek ni izgubil svoje vrednosti in še vedno predstavlja svetovni vrh. Atlet, ki teče pod desetimi sekundami, sodi med elito svetovnega sprinta in se lahko poteguje za najvišja mesta na največjih mednarodnih tekmovanjih. Zato ta meja ostaja simbol izjemnosti in kakovosti,” je prepričan 14. najhitrejši sprinter v zgodovini Slovenije.

Kako dolga je pot od 10,09 do 9,99?

Vse tri sogovornike smo povprašali tudi, kaj pri tako vrhunskih rezultatih pomeni desetinka na 100 metrov in kako dolga je pot od 10,09 do 9,99.

“Seveda se to ne zgodi čez noč. Pomembno je predvsem, da se Anej najprej ustali pri rezultatih pod 10,10 in jih začne ponavljati, potem pa na kakšni tekmi, na kateri se bo sestavilo vse, odteče morda celo boljši rezultat, kot ga je realno sposoben. Če bo tako, bi lahko prvega Slovenca pod desetimi sekundami res dočakali že kmalu,” Čurinu Prapotniku na dušo polaga Osovnikar.

“V sprintu so to resnično ogromni preskoki. Bolj ko se približuješ desetim sekundam, težje je premagljiva vsaka naslednja desetinka. Ni nepremagljiva, a zahteva toliko več dela in truda. Veliko je odvisno tudi od sproščenosti, ki je na primer krasila Usaina Bolta in mu pomagala do izjemnih rezultatov. Pri njem je bilo vse videti sila preprosto, v ozadju pa je bilo ogromno odrekanja. Sam pravim, da je sprint najtežja in hkrati najlažja disciplina. Za vsako stotinko moraš vložiti res ogromno dela,” je odgovoril Acman.

“V teoriji se desetinka na 100 metrov morda zdi majhna, v resnici pa je razlika ogromna. Deset stotink na 100 metrov pomeni približno meter prednosti v cilju, predvsem pa predstavlja razliko med vrhunskim rezultatom in vstopom v posebno skupino atletov, ki so prebili mejo desetih sekund. Ta razlika ni zgolj časovna, ampak tudi psihološka. Tek pod desetimi sekundami pomeni preboj meje, ki jo je skozi zgodovino uspelo doseči le razmeroma majhnemu številu sprinterjev na svetu. Zato je rezultat 9,99 bistveno več kot le deset stotink hitrejši tek – predstavlja vstopnico med svetovno sprintersko elito,” je povedal Fridrih.

Anej Čurin Prapotnik — FOTO: Jure Banfi.

Meja, ki ni več oddaljena fantazija

Jasno je, da nas od trenutka, ko bo prvi Slovenec 100 m pretekel pod desetimi sekundami, najverjetneje čaka še nekaj časa.

Desetinka je v svetu vrhunskega sprinta razdalja, za katero bo treba še veliko trdega dela, popolna tekma in tudi kanček sreče.

Toda Čurin Prapotnik je letos pokazal, da meja, ki se je za slovensko atletiko še pred kratkim zdela skoraj nedosegljiva, ni več le oddaljena fantazija.

Slovenci spet lahko sanjamo o čarobni devetici na semaforju. Ostaja le še vprašanje, ali bomo izpolnitev teh sanj tudi dočakali – in kako kmalu.